Taneesh, 18, Milpitas

Leta 2023 se je Taneeshovo življenje za vedno spremenilo. Tragična nesreča je najstnika iz območja zaliva San Francisco pustila v boju za življenje, hkrati pa mu je prinesla izjemno jasnost o tem, kaj je najpomembnejše. 

Pred nesrečo je bil Taneesh zaposlen, aktiven dijak tretjega letnika srednje šole, ki je imel službo, blestel v nogometu in v šoli dosegal odlične ocene. Pripravljal se je na študij strojništva na fakulteti. 

Nato se je usodnega deževnega dne 19. decembra 2023, med izpiti in tik pred počitnicami, vse spremenilo. Njegov prijatelj ga je pobral iz šole, da bi mu prinesel kosilo. Taneesh se je usedel na sovoznikov sedež. Na poti je njegov prijatelj izgubil nadzor nad avtomobilom. Trčila sta v drevo in streha avtomobila se je zdrobila, Taneesh pa si je zlomil lobanjo. 

»Bila je tako nenavadna nesreča. Voznik in njegovo dekle, ki je bilo zadaj, sta odšla nepoškodovana, Taneesh pa je bil smrtno nevarni,« pravi Hema, Taneeshova mama. 

Zaradi njegovih hudih poškodb so reševalci odpeljali Taneesha na najbližjoCenter za pediatrične travme stopnje I, ki je bilOtroška bolnišnica Lucile Packard Stanford. 

»Imel sem veliko srečo, da me je ekipa pripeljala v otroško bolnišnico Packard, eno najboljših bolnišnic na svetu,« pravi Taneesh. 

Napredna oskrba nevrotravmatskih bolnikov v otroški bolnišnici Stanford 

Kelly Mahaney, dr. med., pediatrična nevrokirurginja, se spominja opozorila o travmi tistega torka pred božičem. Ko sta z ekipo pregledala Taneesha in si prizadevala stabilizirati njegovo možgansko poškodbo, sta morala njegovi družini povedati, da zdravniška ekipa ni prepričana, ali bo Taneesh preživel. 

»Bila je težka noč na intenzivni negi in poskušali smo mu medicinsko zagotoviti optimizacijo oskrbe, vendar se je njegovo stanje res slabšalo. Nismo bili prepričani, da bo preživel,« pravi dr. Mahaney. 

Za Taneesha se je zbrala velika ekipa negovalcev, ki je vključevala več kot 30 nevroloških in travmatoloških specialistov, vključno z dr. Mahaneyjem;Laura Prolo, dr. med., dr., pediatrični nevrokirurg;Stephanie Chao, dr. med., pediatrični kirurg; in, kar je zelo pomembno, visoko specializiranPediatrična nevrokritična oskrbaekipa – ena prvih v državi in ena redkih v Kaliforniji, kar je ključna pridobitev za idealen nevrološki izid. Strokovnjaki izPediatrična plastična kirurgijabili so prisotni tudi, saj je imel Taneesh tudi zapletene zlome obraza. 

Ena največjih groženj Taneeshovemu življenju je bil naraščajoč pritisk v možganih zaradi hude poškodbe glave. »Če pritisk v možganih postane previsok, se normalen pretok krvi v možgane ogrozi, kar bolnika izpostavi tveganju za sekundarno poškodbo možganov, možgansko kap ali herniacijo – kar vodi v smrt,« pravi dr. Mahaney. 

Bila je pripravljena na nujno dekompresivno kraniektomijo –nevrokirurgijaodstraniti kost, da bi odprli lobanjo in razkrili možgane, kar bi jim omogočilo, da nabreknejo v odprt prostor, kar bi zmanjšalo pritisk. Toda Taneesh je moral biti za operacijo bolj stabilen. 

»Priklopili smo ga na napravo za spremljanje intrakranialnega tlaka, da bi spremljali pritiske v možganih, in namestili zunanji ventrikularni dren za sproščanje cerebrospinalne tekočine za lajšanje pritiska,« pravi.May Casazza, c-ACPNPz nevrokritično ekipo. »Uporabili smo skoraj vse vrstespecializirana nevrološka oprema"Imeli smo." 

»Naš center za pediatrične travme stopnje I je multidisciplinaren in eden od le petih v Kaliforniji,« dodajaDr. Stephanie D. Chao,direktorCenter za pediatrične travme. 

Prehod od nedelovanja možganov do trzanja palca 

Jutro po nesreči Taneesh ni kazal znakov delovanja možganov. Dr. Mahaney se je z njegovimi starši pogovoril o njihovih možnostih. Izrazili so željo, da ekipa stori vse, kar je v njihovi moči, da reši Taneesha, tudi če bi to pomenilo, da bi preživel v komi. 

»Kot ekipa za travme dajemo prednost iskrenim pogovorom z družinami o tem, kako resno je njihov otrok poškodovan v teh zgodnjih urah, medtem ko storimo vse, kar je v naši moči. Vedno želimo, da se družine informirano odločajo o oskrbi svojega otroka,« pravi Katherine Alvarez, zdravniška asistentka. 

»Taneeshova družina je bila zelo premišljena glede odločitev o oskrbi, tudi ko je bila v šoku,« pravi dr. Mahaney. 

Ko so starši jasno povedali, se je ekipa odločila, da bo Taneeshovo sedacijo izklopila, da bi dobili boljšo nevrološko oceno. Če bi kazal znake delovanja možganskega debla, je bil njihov načrt, da nadaljujejo s kraniektomijo. Vsi so zadrževali dih naslednjih nekaj ur. 

»Preverjala sem ga vsakih 20 minut in nekaj ur kasneje sem ga videla, kako je pomikal z desnim palcem. To je bilo dovolj, da smo rekli, da obstaja možnost,« pravi Casazza. Preverila je tudi reakcijo zenic in opazila nekaj aktivnosti. »Govoril sem z zdravniki in rekli smo: 'Gremo!'« 

Dr. Mahaney je Taneesh pripeljal na operacijo zaradi kraniektomije. Pridružili so se jiRohit Khosla, dr. med., FACS, pediatrični plastični kirurg, ki jo je prosil, da izvede kraniektomijo z bikoronalnim rezom – dlje proti zadnjemu delu Taneeshove lobanje, da bi ohranil njegovo čelo in obraz za prihodnjo plastično operacijo. Nato je označil, kje bo naredil prihodnje zareze na Taneeshovem lasišču. 

»Čeprav nismo bili prepričani, ali bo Taneesh preživel, smo želeli zagotoviti, da bomo pripravljeni na kasnejšo operacijo, s katero bi mu naenkrat popravili zapletene zlome obraza in čelnega sinusa,« pravi dr. Khosla. 

Vse to se je zgodilo v prvih 24 urah oskrbe. 

Odkrivanje nepričakovanega izziva – možganske anevrizme 

Na poti na operacijo kraniektomije je Taneesh prejel računalniško tomografsko angiografijo (CTA), kjer se barvilo skupaj s CT-preiskavo uporabi za ustvarjanje slike krvnih žil in tkiv v možganih. 

"Tam smo odkrili travmatičnomožganska anevrizma(izbočena možganska arterija), ki je počila,« pravi dr. Mahaney. »Po operaciji sem poklical nevrointervencijsko radiologijo in jih prosil, naj zavarujejo anevrizmo. Sprejeli so ga tisto noč in zaradi tega je še vedno živ.« 

Robert Dodd, dr. med., dr., cerebrovaskularni nevrokirurg in nevrointervencijski radiolog, je izvedel poseg. Njegova ekipa je lahko ustavila krvavitev z vstavitvijo drobne platinaste tuljave v anevrizmo.Nevrointervencijska radiologijaV otroški bolnišnici Stanford ponujajo najnovejša minimalno invazivna orodja in postopke, zdravniki pa so specializirani za zdravljenje žilnih nevroloških stanj z endovaskularnim pristopom. 

»Številne lokalne bolnišnice, celo številne vodilne otroške bolnišnice, nimajo dostopa do nevrointervencijskih radiologov, zato dejstvo, da ponujamo to specializirano oskrbo in da naše ekipe tesno sodelujejo, pomeni, da smo lahko pravočasno zagotovili oskrbo za Taneesha, kar je bilo ključnega pomena,« pravi dr. Mahaney. 

Anevrizma je nastala v času nesreče. Del Taneeshove lobanje se je dvignil in pretrgal arterijo. Zato je bil njegov travmatološki primer izjemno zapleten in deloma zato je potreboval toliko posegov. 

»To je precej nenavadno. Vidimo ga pri poškodbah med vojno, vendar ga ne vidimo pogosto pri travmatičnih nesrečah,« pravi dr. Mahaney. 

Preden je bil Taneesh deležen vstavitve tuljave, je imel pomembne obiskovalce – svoja dva najboljša prijatelja, vključno z voznikom avtomobila, ki je bil udeležen v nesreči. Taneeshova starša, Hema in Manju, sta ju z osupljivo militvijo povabila noter. Čeprav se voznik ni mogel odzvati, je lahko rekel: »Žal mi je, Taneesh.« 

»To je bil zame precejšen trenutek. Njegovi starši so poskušali preživeti noč s sinom, govorili so njegovim prijateljem, da je vse v redu, da bomo to prebrodili, in so mu pokazali veliko odpuščanja,« pravi Casazza. 

Še ena ovira na poti do izboljšanja 

 Kljub operaciji in zvitju anevrizme je Taneeshov možganski tlak naslednji dan ostal nepričakovano visok, imel pa je tudi vazospazme. Dr. Dodd je izrazil zaskrbljenost zaradi krvnega strdka, ki ga je povzročila počena anevrizma. Zavzel se je za to, da nevrokirurška ekipa kirurško odstrani strdek. 

Dr. Mahaney je istega dne Taneesha peljala nazaj na operacijo, da bi opravila endoskopski postopek za odstranitev strdka, kar mu je po težkem začetku pomagalo na poti do okrevanja. »Izjemen napredek je dosegel. Za božič sem prosila svojo družino, naj molijo zanj, in ko sem se vrnila in slišala za njegovo izboljšanje, se mi je zdelo kot božični čudež,« pravi. 

Nadaljnja operacija za popravilo zlomov obraza 

V mesecu dni v otroški bolnišnici Stanford se je Taneesh še naprej okreval. Pritisk v možganih se je znižal in vsak dan se je zbujal pogosteje. Bil je dovolj stabilen za še eno kritično operacijo – kombinirano nevrokirurško operacijo, s katero so mu zaprli lobanjski zavihek po kraniektomiji, in plastično operacijo za popravilo zlomov obraza. 

»Imel je obsežne zlome. Čelo, srednji del obraza, okoli očesnih jamic in nos so bili zlomljeni v več kosih in so bili ločeni od lobanje. Na srečo mu je to prizaneslo čeljust,« pravi dr. Khosla. 

ThePediatrična plastična kirurgijaEkipa v otroški bolnišnici Stanford je strokovnjakinja za obrazno kirurgijo in ponuja zelo napredne tehnike, vključno z mikrokirurgijo obraznih travm (prenos tkiva) in 3D računalniško vodenim kirurškim načrtovanjem, med drugim. 

»Imamo veliko izkušenj s poškodbami obraza in vemo, kako obraze ponovno sestaviti,« pravi dr. Khosla. »Med operacijo je naša ekipa poravnala njegove kosti in jih držala skupaj s titanovimi ploščicami in vijaki. Uspelo nam je doseči skoraj normalno projekcijo in simetrijo obraza.« 

Zahvaljujoč izjemnim spretnostim dr. Khosle in njegovemu načrtovanju dva koraka vnaprej v teh nepredvidljivih zgodnjih dneh nihče ni nikoli vedel, da je imel Taneesh poškodbo obraza. 

»Posebnost otroške bolnišnice Stanford je v tem, da smo si vedno na voljo in da brez oklevanja sodelujemo ali načrtujemo skupaj med različnimi disciplinami, kar je pri skrbi za Taneesha delovalo brezhibno,« dodaja dr. Khosla. 

 Po okrevanju v otroški bolnišnici Stanford so Taneesha premestili v bolnišnico bližje domu na obsežne rehabilitacijske terapije, kjer je preživel še en mesec. Kasneje je nadaljeval s terapijo doma in v drugih bližnjih ustanovah. 

Nov zagon za življenje in ne zapravljati niti sekunde 

»Vsak dan se zbudim in rečem očetu: 'Danes je najboljši dan v mojem življenju!' Vsak dan sem boljši, in četudi le malo, je bolj kot prejšnji dan,« pravi Taneesh. »Ko dosežeš dno, gre vse navzgor in vsak dan je najboljši dan.« 

Taneesh je bil pred nesrečo odločen in prijazen najstnik, zdaj pa so te lastnosti izjemno izrazite in imajo jasnost, ki je pri 17-letnem fantu skoraj nemogoče slišati. »Nesreča mi je dala vedeti, kako srečen sem, in mi je pomagala razumeti, kaj je v življenju pomembno – bližnja družina in prijatelji.« Prav tako je neizmerno hvaležen predanim zdravstvenim delavcem, ki so ga neutrudno vodili skozi težke čase. 

Zelo ga je ganilo, kako se je njegova družina od blizu in daleč zbrala, da bi mu pomagala. Prišli so v otroško bolnišnico Stanford in napolnili celotno čakalnico v njegovem nadstropju. Prav tako so ga spodbudili pogosti obiski šolske skupnosti, vključno z ravnateljem, predsednikom šole, učitelji in trenerji. »Prihajali so med zimskimi počitnicami in celo takrat, ko so morali voditi šolo. Vsak dan je bil tam nekdo iz šole,« pravi Taneesh. 

Po mesecih rehabilitacije se Taneesh vrača v šolo, kjer bo končal zadnji letnik, in je še bolj osredotočen na uresničitev svojih sanj, da bi postal strojni inženir in podjetnik, z upanjem, da bo pomagal ljudem z invalidnostjo. Ponovno razmišlja o fakulteti in s svojo vztrajnostjo ter vztrajnostjo je nadoknadil izgubljeni semester ter pričakuje, da bo pravočasno diplomiral. Njegov pozitiven pogled je brezkompromisen, njegov stalen nasmeh pa nalezljiv. 

 »Vrnil sem se in želim biti boljši v vseh pogledih – duševno, čustveno in fizično – kot sem bil pred nesrečo,« pravi. 

Taneesh in njegova družina so pretrpeli neverjetno bolečino in trpljenje, a tega sploh ne omenja. Z mentorstvom in treniranjem mlajšega brata in njegove ekipe išče nove načine za uživanje v svojem ljubljenem športu, nogometu. 

»Taneesh je fizično trpel, a posledica je, da je boljši človek. Njegov občutek hvaležnosti ter občutek smisla in jasnosti sta globoka,« pravi Manju. 

Da bi obeležil prvo leto tega, kar imenuje svoje ponovno rojstvo po nesreči, in se zahvalil otroški bolnišnici Stanford, je Taneesh prek organizacije Stanford Students for Philanthropy za mlade paciente začel praznično zbiranje sredstev z naslovom Helping Hands!. »Želim ozaveščati in deliti empatijo do tistih, ki potrebujejo intenzivno nego, in ljudi vabim,«pridruži se mi,« pravi. 

Vrhunec za družino in ekipo v otroški bolnišnici Stanford je bil obisk družine na oddelku za intenzivno nego, da bi se zahvalili. »Ganljivo je bilo videti osebje, ki je bilo tako prevzeto, nekateri so celo jokali, ko so videli Taneesha na nogah,« pravi Hema. Spominja se srečanja z dr. Mahaneyjem, ki ga Taneesh imenuje svoj superjunak. 

»Dr. Mahaney je izjemno osredotočena in umirjena, a tistega dne je ob srečanju s tabo pokazala svoja čustva,« pravi Hema. »Rekla je: 'Polepšali ste mi dan, da ste vas lahko videli!', jaz pa sem se zlomila in rekla: 'Polepšali ste nam življenje, doktorica.'« 

 Ta članek je bil prvotno objavljen na Bolj zdravo, srečno življenje, blog o zdravju otrok Stanford Medicine. 

 21. junija bo Taneesh med junaki poletnega teka Scamper 2025, ki bodo prejeli priznanje na našem teku na 5 km, otroškem teku za zabavo in družinskem festivalu. Pridružite se nam, ko bomo proslavili čudovite družine, ki so bile deležne oskrbe v otroški bolnišnici Lucile Packard Stanford, in neverjetne zdravstvene ekipe, ki omogočajo vse to.